Šambala
Eterično Zlato Mesto nad puščavo Gobi
Šambala je starodavno Zlato mesto Sanat Kumáre (Bude Dipamkare) in Gautama Bude. Nahaja se na Eteričnem nivoju nad puščavo Gobi med Mongolijo in Kitajsko, kjer je bilo nekoč morje Gobi. Šambala je bila na začetku na fizičnem nivoju, nato pa je bila z namenom njene zaščite dvignjena na Eterično oziroma Nebeško območje. Ime Šambala je sanskrtski izraz, ki pomeni Izvor sreče. Ezoteriki imenujejo Šambalo Beli otok. Imenuje pa se tudi: Šangrila, Mesto mostu, Mesto sonca.
*
Po naporni poti po Himalaji je mladi iskalec prišel do votline starega puščavnika.
»Kam greš?« ga vpraša.
»Iščem Šambalo,« odgovori mladenič.
»O! Dobro, potem ti pa ni treba potovati daleč,« reče puščavnik, »ker je Kraljestvo Šambale v tebi.«
(tibetanska legenda)
Skrivno Kraljestvo
V legendah vzhoda se Šambala nanaša na skrivno kraljestvo, zemeljska Nebesa, za katera se je govorilo, da so nekje med Himalajo in puščavo Gobi. Starodavni tibetanski spisi opisujejo to kraljestvo kot čudovit prostor v nedostopnem predelu Azije, sestavljen iz osmih območij, vsako obdano s krogom gora z zasneženimi vrhovi. Tako je kraljestvo Šambale podobno osemlistnemu cvetu. To je sanjska dežela, osvobojena prepirov in zločinov. Njeni prebivalci so visoko razvita Duhovna bitja z veliki močmi.
Kraljestvo Šambale igra osrednjo vlogo v tibetanskem budizmu. Njihovi Sveti spisi pravijo, da je potovanje v Šambalo dolgo in skrivno. Pot vodi skozi divjino puščav in gora. Kdor se je namenil doseči to oddaljeno Svetišče, mora iti skozi mnoge trde preizkušnje in premagati mnoge ovire na poti. Kdor to zmore, prejme tam skrivne nauke, ki ga usposobijo postati gospodar časa in se osvoboditi iz ujetništva materialnih razmer. Spisi opozarjajo, da le tisti, ki so poklicani in so ustrezno duhovno pripravljeni, zmorejo doseči Šambalo. Ostali bodo našli le jalovo kamenje in prazne gore ali celo smrt.
Vzpostavitev Šambale
Ezoterična legenda pravi, da se je pod vplivom padlih angelov pred tisočletji na Zemljo spustilo temno obdobje, ko v vsem človeštvu ni bilo niti enega več, ki bi častil Božjo Prisotnost ali Notranjega Kristusa/Budo in so se zemljani degradirali na nivo jamskega človeka. To je bilo pred štiri milijone leti in pol.
Sanat Kumára, vladar Venere, se je na to odzval z velikim sočutjem. Obvezal se je, da bo šel na Zemljo. Skupaj s svojim spremljevalnimi Kozmičnimi Mojstri (bilo jih je sto štiriinštirideset tisoč) se je spustil iz Višje dimenzije na pomoč človeštvu Zemlje, da v njih spet prebudi Iskro njihove Božanske narave; da ohranja Plamen Življenja zanje.
Bili so prvi Ohranjevalci oziroma Varuhi Plamena v srcih zemeljskih duš. Zaobljubili so se pomagati Božjim otrokom na Zemlji vse do trenutka, ko se odzove dovolj veliko število ljudi, da znova začne ohranjati to Žarišče za dobrobit vseh svojih zemeljskih bratov in sester; ter se bodo zemljani spet sami odzvali na Božjo Ljubezen in začeli služiti Božji Prisotnosti v sebi, imenovani JAZ SEM KI SEM.
Čistost in predanost src venerjancev Sanat Kumári je bila tolikšna, da jim je bilo v radost in čast, da se lahko javijo, da gredo in pripravijo prostor na Zemlji zanj. V prvi skupini je šlo trideset venerjancev. Prostovoljno so se odločili, da sprejmejo stroge karmične omejitve za rojstvo v človeški rasi, z namenom da vzpostavijo čudovito mesto (ki je za vekomaj postalo legendarno Zatočišče imenovano Šambala) na Belem otoku morja Gobi, kjer se zdaj nahaja puščava Gobi.
Po prvem utelešenju so se ti Blagoslovljeni znova in znova utelešali naslednjih devetsto let. Skozi zastor materialne energije, ki so si ga delili skupaj s celotno človeško raso, so poskušali najti drug drugega, se čim bolj spomniti svojega Božanskega namena in zaobljube.
Najlepše rože, najobilnejša sadna drevesa, najbolj zeleneči okrasni grmi so bili izbrani iz vseh štirih koncev hvaležne Zemlje, ki je ponudila svojo hrano tem kozmičnim obiskovalcem, ki so se trudili za izpolnitev svoje vizije, ki so jo ves čas ohranjali pred svojimi očmi in v skrivnih Svetiščih svojih prečudovitih Src.
Počasi a nezadržno je bilo vzpostavljeno Mesto Mostu, zgrajeno iz prvinske snovi Zemlje – iz najodličnejšega marmorja, najpopolnejših draguljev, najčistejšega zlata!
Postavili so več Belih Templjev s kupolami in veličastnimi zvoniki, obdanimi s terasami, vrtovi, vrelci Plamena, tolmuni… To mesto je prvotno bilo fizični dvojnik Mesta Kumár na Veneri. Čudovit marmornati most je povezoval to Belo Mesto s celino Lemurijo.
Glavni Tempelj Šambale je označen z zlato kupolo. Obdan je sedmimi Templji (za vsakogar od Sedmih Žarkov po eden) postavljenimi na široki poti, ob kateri so rasla najčudovitejša drevesa in rože z mnogimi tropskimi pticami in vrelci Plamena.
Sanat Kumára, je v glavnem Templju vzpostavil Duhovno Žarišče Troedinega Plamena Ljubezni, Modrosti in Moči. Iz tega Templja oziroma iz svojega srca je razširil Svetlobne Žarke – po enega v srce vsakogar na Zemlji. Tako je pomagal vsakomur pospešiti razvoj Kristusove Zavesti v njem. Brez te pomoči bi celotno človeštvo in Zemlja propadli.
Dvig Šambale na Eterični nivo
Toda sčasoma so nekateri prebivalci Šambale začeli pozabljati na svoj duhovni Izvor in opuščati svoje Božansko nasledstvo in poslanstvo. Nekateri od njih so se začeli imenovati ‘realisti’. Dejansko jih je bilo polovica prebivalcev Šambale. V tem padlem stanju zavesti so nekega dne prišli v glavni tempelj, ko so Dipamkara in njegovi v njem izvajali sveti obred, ter se jim začeli posmehovati. Nenadoma se je zaslišalo zamolklo grmenje in Šambala se je v trenutku umaknila na Eterični nivo. Vse, kar je ostalo, so bili ‘realisti’ sredi puščave.
Ko se je zgodil ta umik Šambale na Eterični nivo, se je Sanat Kumára utelesil kot Dipamkara – ‘Prižigalec Luči’. Prišel je, da prižge Luč v srcih zemljanov. V budistični tradiciji potrjujejo, da je Dipamkara hodil po Zemlji za odrešitev duš. Dipamkara je legendarni Buda, ki je živel pred davnimi, davnimi časi. On je začetnik linije Bud na Zemlji. Bil je prvi od štiriindvajsetih Bud za Zemljo (Planetarni Bude), ki so bili predhodniki Gautama Bude. Dipamkara je že na samem začetku te linije Bud napovedal prihod Gautama Bude.
Čeprav ni Šambala več na fizičnem nivoju, ves čas mogočno žarči svojo Svetlobo skozi vso Zemljo in človeštvo.
*
glej tudi:
*
Več o Šambali je v knjigah:
Mojstri in Sedem Žarkov – 2. Žarek / RUMENI
Mojstri in Sedem Žarkov – 3. Žarek / ROŽNATI