Serapis Bey
Mojster Gospodar Belega Žarka
Božanske lastnosti, ki jih izžareva Serapis Bey: • Disciplina • Odločnost • Čistost • Samo-obvladanje
Serapis Beya:
• nas pripravlja (uri) za končni obred Vnebovzetja
• uči usmerjati svoje besede in misli naravnost k svojemu cilju
• uči zakone geometrije, simetrije, oblikovanja
• ohranja in varuje Plamena Vnebovzetja za Zemljo
• je Mojster Gospodar Belega Žarka
*
Serapis Bey je znan tudi kot: Serapis Soleil – Serapis Sonca
Vnebovzetje dosegel: okoli leta 400 pr. Kr.
Serapis Beya si lahko predstavljamo kot: Ima zlate lase in jantarjeve oči.
Zatočišče: Tempelj Vnebovzetja v Luxorju, Egipt
Glasba, ki zajema izžarevanje Plamena Vnebovzetja: Zmagoslavna koračnica (Triumphal March) iz opere Aida, G. Verdi
Žarek / Plamen, ki ga usmerja Serapis Bey: • Plamen Vnebovzetja • Plamena Vstajenja • Plamen Čistosti • Kristalno-Beli Plamen • Materin Plamen
*
Serapis Bey je Vnebovzeti Mojster Gospodar Belega Žarka. Pomaga nam razviti Vrline tega Žarka, doseči Mojstrstvo osnovne čakre ter postopno in varno dvigniti Ogenj kundalinija, ki je shranjen v tej čakri. Zelo je predan Božanski Materi ter Njeni Svetlobi in Ognju v vseh dušah.
Serapis Bey je prišel z Venere skupaj s Sanat Kumáro in mnogimi drugimi na pomoč Zemlji. Med Sedmerimi Mojstri Gospodarji Žarkov ima ključen položaj. Četrti Žarek je na sredi med tremi Žarki na eni strani in tremi na drugi. Ta središčni položaj je ključ, ker je zlitje Bele Svetlobe in središče energijskega toka v obliki figure osem.
Serapis Bey je Mojster velikih dosežkov v Božanski geometriji in gradbeništvu (oblikovanju). Svojim učencem pomaga doseči potrebno disciplino za udejanjanje Vnebovzetja – disciplino štirih nižjih teles z namenom, da jih Kristus lahko uporabi kot Svoje posrednike za Božansko služenje v svetu oblik. Pomaga nam izničiti zagone svojih preteklih nebožanskih stvaritev in negativnih spiral, ki ovirajo dejavnost Plamena Vnebovzetja, ki se vzpostavi v srcu s pospešitvijo dejavnosti Troedinega Plamena. Včasih se ga označi kot strogega učitelja zaradi njegove ognjene odločnosti, da reši duše od samopopuščanja in da jih spodbuja k svojemu Vnebovzetju. Šolanje pri njem zahteva veliko disciplino in določene predpriprave.
Vnebovzetje – Pot Ljubezni do Boga
Serapis Bey
»Pot Vnebovzetja je Pot Ljubezni. Je Ljubezen in izpolnitev sanj Ljubezni. Disciplina za Inciacije Vnebovzetja v Višjo Zavest se lahko razvije le z Ljubeznijo – s srcem in dušo tako izpolnjenima z Ljubeznijo do Boga, Velikega Učitelja, da ta Ljubezen obstane do konca, do popolne preobrazbe nebožanke zavesti v Božansko. Pot je ravna in ozka. Vzpeti se je treba po strmem hribu, preko ostrih pečin in prepadov, po poti, ki vodi visoko v gore Himalaje.
Duše so poklicane in podprte z Ljubeznijo tistih, ki so že na gori, z Ljubeznijo Elohimov, ki so usidrali svoja Žarišča Svetega Ognja v visokih gorah Zemlje. Ljubezen in le Ljubezen je ključ do Zmage. Bog je Ljubezen. In kjer preži sebičnost, tam se začne preračunljivost in omahovanje in bitka je izgubljena. Ves čas je potrebna vaša odločnost, da ste v spirali Energije, katere tok in gibanje vas dviga v Vnebovzetje k Bogu.
Zato v trenutku odločitve, v trenutku, ko se iz vašega človeškega jaza začnejo pojavljati vprašanja biti ali ne biti na Poti Posvečenj (Iniciacij), vas mi – Upravitelji Zatočišča Plamena Vnebovzetja v Luxorju in Varuhi čistega, močnega Belega Svetega Ognja, ki ga lahko usmerjajo le tisti, ki živijo v Čistosti Ljubezni – vprašamo: Koliko ljubite? Kako velika je vaša Ljubezen?«
Nekatera od utelešenj Mojstra Serapis Beya
• Visoki svečenik v Templju Vnebovzetja na Atlantidi (leta 9500 pr. Kr.). Kot Varuh Plamena Vnebovzetja je tik pred kataklizmo prenesel ta Plamen na varno v Luxor ob reki Nil.
• Amenhotep III (leta 1417 – 1379 pr. Kr.) – egipčanski faraon. V času njegove vladavine je Egipt dosegel svoj največji razcvet, mir in veličastje. Njegovo največje gradbeno delo je tempelj v Luxorju.
• Leonidas (6. in 5. stoletje pr. Kr.) – kralj Šparte, katerega ime pomeni ‘Levji sin’. Vodil je znamenito bitko leta 480 pr. Kr., v kateri je s svojimi 300 špartanskimi bojevniki in tisoč grškimi zavezniki bojeval hudo bitko z veliko številnejšo invazijsko perzijsko vojsko . Tri dni so se borili do zadnjega moža. Perzijci so Leonidasa obglavili. Leonidas je postal grški narodni heroj. Njegov kip kot simbol junaštva stoji na mestu te bitke.
• Phidias (5. stoletje pr. Kr.) – kipar v Atenah, velja za največjega grškega kiparja, ki je poznal zakone oblike, geometrije, simetrije.
(‘Mojstri in Sedem Žarkov – 4 / BELI’, str. 33-34, 44, 53)
*
glej tudi: