Duh in duša

Bog je Duh in duša je živi potencial, prikaz moči in sposobnosti Boga. Duša je kapljica v brezmejnem Oceanu Bitja, celica v Telesu Boga. Iskra Duha, ki je vnela potencial duše, je oskrbljena z Življenje dajajočo podobo enega Boga in vsebuje ustvarjalne sposobnosti svojega Božanskega Izvora. Tako duša prihaja iz Duha, da v svet oblik prinese in v njem ohrani še neizražene geometrične energije Višjih svetov.

Duša je zaradi svoje svobodne volje in zahteve, da se loči od Boga, izgubila svoje moči in postala pogojena z nižjo obliko življenja v grobem fizičnem telesu. Tako lahko popolnoma pozabi svojo vez z Bogom in postane izgubljena. Medtem ko človek lahko izgubi svojo dušo in postane kot brodolomec, je njegov Duh večno ohranjen v čistem, neokrnjenem stanju.

Duh je stalen atom Bitja. Je nerojen, neumrljiv, večen, saj je za vekomaj ohranjen kot ideja v Božjem umu. Duša, ki ohranja svoje izvorne sposobnosti (potenciale) svojega Višjega Bitja, mora biti prežeta z resničnostjo Duha, očiščena z molitvijo in ponižno prošnjo ter vrnjena v Veličastje, iz katerega se je spustila, in tako ponovno združena s Celoto. Ta ponovno združitev duše in Duha se imenuje Alkimijska Poroka. Ko se ta obred zaključi, je Najvišji Jaz okronan kot gospodar Življenja. In potencial Boga, spoznan v človeku, je spet ‘Vse v vsem’.

Ker je človek ustvarjen po Božji podobi, je prav tako Duh. V sebi ima brezmejne Kozmične Moči, ki jih lahko spet uporablja, ko je prebujen v Kozmično Zavest Enosti. Eno s svojim Stvarnikom je vseprisoten, vseveden in vsemočen.

JAZ SEM je ime Očeta.

JAZ SEM je ime Sina.

JAZ SEM je Duh Najsvetejšega.

Vsi ste ogrnjeni s tem Enim.

Duh Boga je oboje: Oče in Mati, androgeno (dvospolno), Ognjeno ovalno Telo Moči, Modrosti in Ljubezni. Človeštvo se je navadilo pojmovati Duha kot Očeta, toda redko molijo k Božanski Materi kot dvojniku Božanskega Očeta.