Strani

Življenje – smrt 

»Vsak človek brez izjeme ve, da ima v sebi Prisotnost Življenja, ali ne? Toda kdo sploh kdaj pomisli na to?! Večina se jih utelesi, sprejme nekaj idej, živijo običajno življenje in po določenem času odidejo iz telesa. Nato se malo odpočijejo in se čez nekaj časa zopet vrnejo, da znova izkusijo fizično življenje. Ali ni to smešno? Zdaj imate priložnost, da se za vedno osvobodite tega pogojenega bivanja. Ali se ni vredno za to potruditi?«      (Hilarion)   

(»JAZ SEM, KI SEM – 3/ Zmaga Luči«, str. 83)    

    

Namen Življenja    

Vsi vemo, da obstaja nekaj več od tega vsakodnevnega posvetnega življenja. Toda kaj je to? Kako to doseči? Kje začeti?   

Živeli smo v mnogih obdobjih in krajih na Zemlji. Imamo mnogo izkušenj. Bili smo svetniki in grešniki; bili smo mladi in stari; bili smo bogati in revni; bili smo uspešni in zgube; bili smo lepi in grdi; zdravi in pohabljeni… Videli smo vzpone in padce civilizacij.     

In zares, danes smo tako blizu zaključka svojih raziskovanj v tem fizičnem svetu. Nabrali smo si toliko izkušenj in se naučili toliko lekcij. Nekatere smo morali večkrat obdelati a zdaj zaključujemo svoje zadnje lekcije na tem fizičnem nivoju.     

Ob koncu tega ali vsaj naslednjega življenja bomo stali na Pragu Nesmrtnosti, presegli fizično bivanje in dosegli svoje Vnebovzetje (Dvig) v Večno Svetlobo, iz katere smo nekoč sestopili.     

     

Zmagoviti Kristus pravi:    

‘Moje besede so Življenje in so Duh’ (Jn 6:63)    

‘Kdor se drži moje besede, ne bo nikoli videl smrti.(Jn 8:51)   

(»Življenje in Nauki Mojstrov Vnebovzetja«, str. 213)   

    

Mojstri Himalaje   

»Naravni zakon umiranja ali razpadanja ne obstaja za človeka razen v primeru nesreče. Neizogibni proces staranja ne obstaja v njegovem telesu ali skupini celic – ničesar ni, kar bi postopoma oslabilo človeka. Tako je smrt nesreča, ki se ji lahko izogneš.    

Bolezen je predvsem ne-mir (dis-ease), pomanjkanje miru ali Šantija – sladkega radostnega miru duha, ki se odseva skozi um in telo. Razkroj zaradi starosti, ki je običajna človeška izkušnja, je le izraz njegovega nepoznavanja vzrokov, določenih bolezenskih stanj uma in telesa. Celo nesrečo se da preprečiti z ustrezno miselno držo.«   

(»Življenje in Nauki Mojstrov Vnebovzetja«, str. 29-31)   

    

Nekdo je vprašal Mojstre Himalaje: »Ali vi poskušate premagati smrt?« Odgovorili so:   

»O, ne, mi se povzdignemo nad smrt tako, da pustimo Življenju, da se izrazi v vsej polnosti. Tako niti ne vemo, kaj je to smrt. Za nas ni ničesar razen vedno bolj bogatega Življenja.«   

(»Življenje in Nauki Mojstrov Vnebovzetja«, str. 127)   

    

Živeti iz svojih lastnih življenjskih moči  

Mojstri Himalaje   

»Malo je ljudi, ki so se prebudili in spoznali, kaj življenje zares želi od njih. Večina se jih še vedno žene skozi življenje, nezadovoljni, zbegani, strti ali nesigurni. Vsak se naj nauči živeti iz svojih lastnih življenjskih moči ter iz svojega lastnega življenjskega središča začeti izražati darove, ki mu jih daje Bog.    

Delovati je treba konkretno in z namenom. Vsak naj razvije svoje lastno življenje. Ni možno, da bi kdo živel za drugega. Nihče ne more živeti življenja za vas in nihče vam ne more reči, kako morate izražati svoje življenje.    

‘Tako kot ima Oče Življenje v Sebi, tako je dal Sinu, da ima Življenje v sebi.’ (Jn 5:26) Duša tega očitno ni razumela, pa se še naprej žene. A resnični namen življenja je, da ima vsak pravico in priložnost izraziti Boga iz svoje notranjosti. Človek je in bo Božanska podoba in njegova sličnost Njemu je Božji namen za človeka.   

Glavni namen človeškega življenja je, da izrazi to, kar si je Bog zamislil zanj. Glejte, kakšno modrost je Jezus govoril, ko je bil na vrhu gore in so njegovi učenci prišli do njega. Njegova zavest je bila prebujena za ta spoznanja in bil je čvrsto odločen, da pokaže, da lahko človek v vsej moči razvije resnični namen življenja le, ko ima resnični ideal. Seme lahko začne rasti le, ko je trdno posajeno v zemljo. Božja Moč lahko izrazi resnično željo le, ko je učvrščena v duši človeka. Vsak naj ve, prav kot je vedel Jezus, da je prvi duhovni vzgib, da nekaj izrazimo, tudi že končna želja, da to izrazimo.«   

(»Življenje in Nauki Mojstrov Vnebovzetja«, str. 79)